Uporabnik:Maruška Hrastar

DOMAČE NALOGE

GEOPEDIJA

V bližini domačega kraja (otočec) sem odkrila bolj malo dogajališč zgodovinskih romanov, našla sem samo Spomini barona Valvasorja. Kar se tiče partizanskih spomenikov jih je nekaj. V bližini Starega gradu se nahaja partizanski spomenik, nekaj jih je tudi na Otočcu pa tudi spomenik posvečen mladinskim brigadam, tu se pa nahaja tudi Beceletova jama s spominskima ploščama. Leta 1942 se je tu skrival narodni heroj Vinko Paderšič. Skupina aktivistov se je med vojno zatekla v jamo skrivajoč se pred Italijani. Njihovo skrivališče je bilo žal izdano in kmalu obkoljeno. Vsi razen Paderšiča so se predali in bili kot talci ustreljeni. Paderšič se je še par dni boril Z Italijani in se na koncu ustrelil. Za narodnega heroja je bil razglašen decembra 1951. Zanimivost: pred vojno je študiral in tudi diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti.

SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR

Bruno Hartman- Wikipedijska stran o Brunu je sestavljena iz sedmih poglavij in sicer: 1 Življenjepis 2 Znanstveno delo 3 Bibliografija 4 Nekateri članki 5 Viri 6 Opombe 7 Glej tudi Del članka je tudi njegova slika. V poglavju Bibliografija so priložene bližnjice do COBISSA kjer so objavljena njegova dela. Zadnja sprememba strani je bila 20:22, 28. avgust 2021. Stran je bila ustvarjena 3.septembra 2007. Ustvarila jo je uporabnica Maschennka. Nekaj o Brunu. Rodil se je 29. oktobra leta 1924, umrl je 30. oktobra 2011. Hartman je osrednja osebnost slovenskega knjižničarstva. Študiral je književnost južnoslovanskih narodov, slovenski jezik, francoščino in primerjalno književnost. Pritegnilo ga je gledališče, najprej ljubljanska Drama, mariborsko gledališče in še Slovensko ljudsko gledališče v Celju. Zatem je nadvse uspešno vodil Študijsko knjižnico v Mariboru in Univerzitetno knjižnico Maribor do svoje upokojitve leta 1989. Veliko let se je posvečal slovenistiki.

SLAVISTIČNA REVIJA

Gregor Kocijan: KOSMAČEVA KRATKA PRIPOVEDNA PROZA MED VOJNAMA Gregor Kocijan je bil slovenski literarni zgodovinar, rojen 9. junija 1933 v Ljubljani, umrl je 10. avgusta 2016 v Ljubljani.

Odraščal je v Kranju. Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1957 diplomiral iz slavistike. Nato je bil zaposlen kot profesor na srednji šoli v Kranju. Od leta 1998 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani pogodbeno predaval na Oddelku za bibliotekarstvo, prej pa tudi na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.

Avtor v članku piše, da je Ciril Kosmač svojo prvo kratko pripoved objavil v Našem rodu 1931/1932 pod naslovom Božična noč v ječi. Napisal je tudi dve objavi za mladinsko revijo Val pod psevdonimom Ceka – Študent Peter povest o materi in Potepuh Najdù, ta zadnji je zelo blizu Cankarjevemu Kurentu vendar je razlika v tem, da nima izvora v mitologiji ali pravljičnosti, ampak najdemo elemente z mnogimi avtobiografskimi potezami z veliko domovinsko privrženostjo. V Istri in v Ljubljanskem zvonu je leta 1933 objavil kratko pripoved Cerkovnik Martin. V letu 1934 je poleg Na sveti večer v Sodobnosti izšla novela Hiša št. 14, nato sta sledili še dve noveli Človek na zemlji in Življenje in delo Venca Poviškaja. Leta 1935 je Kosmač objavil tri kratke pripovedi: Ogorek in Obisk v Jadranskem kalendarju ter Zločin Bernarda Tula v Sodobnosti.

Ciril Kosmač je svoje kratke pripovedi in dolge novele ali kratke povesti v obdobju med vojnama oblikoval okoli svojih lastnih doživetij.

POPRAVLJALCI SVETA

• Geslo: Pustiti svet biti ali ga popraviti
• ljudi lahko razdelimo na več načinov: moški-ženske, stari-mladi, zadovoljni z življenjem-nergači,
• najbolj učinkovit način za popravljanje sveta je bila vojna,
• kulturno področje je tudi zelo pomembno, imeti čim več kulturne izbire ter jezik prispeva k kvaliteti življenja,
• na Wikipediji je veliko člankov v slovenščini,
• Wikipedija je zastonj, ker zanjo delamo zastonj,
• več avtorjev boljša kvaliteta članka.

KOREKTURA PODLISTKA O ljubezni in zakonu

Ljubezen je iluzija, da je izvoljenka najlepša, ali da je izvoljenec čisto drugačen kot vsi drugi.

Noben mož ni prestar, da bi se ne ozrl za žensko, nobena žena ni tako grda, da bi ne upala dobiti moža.

Samec je mož, ki žensko čim dalje bolj potrebuje in je vendar čim dalje bolj zadovoljen, da še vedno ni oženjen.

Največja sreča v ljubezni je, če je izvoljenko poročil kdo drugi.

Najbridkejše v zakonu je, da misli žena, da so vsi možje prav tako ali pa še bolj neumni.

Nekdaj je imel en mož eno ženo in šest otrok. Danes ima lahko šest žen, a nič otrok.

Ljubosumnež si domišlja, da imajo drugi moški tudi tako slab okus kakor on.

Življenje ženino je počasno degeneriranje moževo.

Ženska ljubosumnost sega tudi preko groba, moška pa le do spalnice. K sreči ženske lahko odpuščajo, a težko pozabljajo.

Ženske imajo izvrsten spomin za vse, česar kdo zanje ni storil, a čudovito slab za vse, kar je kdorkoli kdajkoli zanje storil.

Ženska joka največkrat zato, da razžalosti srce drugim.

Za moža je grenko ljubiti neljubljen, a še grenkeje je zani, ako je ljubljen še vedno, ko sam že davno več ne ljubi.

Ženska, ki mirno brez ugovora posluša, kadar se hvali drugo žensko, se stara.

Ljubeznivosti, katere izkazuje žena možu javno, so namenjene brez dvoma komu tretjemu.

ŠTUDIJ NOVE PISARIJE

Uvod v novo pisarijo

• Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje 6 natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti,
• pismenost je v naslovu Vodnikovih knjig v 19. stoletju pomenila slovnico, danes pa "znanje, poznavanje česa sploh".

Kam z avtorjem

• Avtor je Miran Hladnik.

Prešernova pisarija

• Naslov tega učbenika spominja na Prešernovo pesnitev Kranjska pisarija,
• pesnitev je bila objavljena v drugem zvezku zbornika Krajnska čbelca leta 1831,
• z njo je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost,
• pesnitev obsega 47 tercin (ena njegova daljših) in gre za pogovor med učencem in učiteljem.

Pismenost

• Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo,
• nekoč so bili pismeni samo posamezniki iz višjih slojev, konec 18. stoletja pa je bilo takih posameznikov, zaradi obveznega šolanja, bistveno več,
• komunikacijske naprave se zelo spreminjajo: svinčnik-peresnik-nalivka-kemični svinčnik-tipkovnica,
• zaradi teh sprememb prihaja do konfliktov med starejšimi in maljšimi pismenimi državljani. Mlajši ne znajo oblikovati poštenega stavka, starejši pa ne znajo tipkati,
• pismenost je dvojna sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij ter sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja,
• obstaja več oblik npr. glasbena, kartografska, računalniška, urbana, strokovna ...
• Danes se vse vrti okoli računalniških naprav, kar kaže da se pismenost z leti spreminja in ni več toliko povezana z ročnimi spretnostmi.

Informacijska družba

• Je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča industrijsko družbo,
• za njeno (pojmovanje) utemeljevanje so pomembni družbeni mediji, družabna omrežja, parcipativna kultura, fanovska kultura,
• tiskana knjiga se umika drugačnim informacijskim kanalom (e-knjige).

Wikiji

• Wikipedia in sorodna spletišča so metafora novega družbenega vzorca informacijske družbe,
• ta spletišča predstavljajo sodobno pismenost,
• splet je prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, brez želje po zaslužku,
• wikiji nas spodbujajo da sami prispevamo k zapisovanju informacij.
• Wikipedia je povečala dostop znanstvenih informacij, hkrati pa spremenila odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti.
• razlike wikijev od drugih publikacijskih možnosti:

1. na čelu ni ne država ne nobena mednarodna profitna družba,
2. ni avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo,
3. uveljavljajo sodelovanje ne tekmovalnosti,
4. objave so mednarodno primerljive,
5. so samorefleksivni.

Wikiji in šola

• je močno pedagoško orodje,
• leta 2004 se pojavi potreba po popisu skupinskih projektov, leta 2005 so se začeli lotevati popisa v fakultetnih seminarjih,
• Wikiji niso nadomestek za spletno učilnico, to bi bila mogoče samo Wikiverza,
• obstajajo tudi druga orodja, ki so prostodostopna (Moodle) in odprta javnosti (MOOC), ampak je Wikiverza najenostavnejša,
• slabost je vandalizem na spletu.

Avtor

• literarni zgodovinarji naklanjajo svojo pozornost enkrat enemu drugič drugemu členu komunikacije,
• v 60. letih 20. stoletja je bila pozornost na avtorju, naslednja generacija se je usmerila k besedilu,
• v 80. letih se pozornost usmeri k bralcem, njihovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju.

Motivacija za pisanje

• pisanja se lotimo zaradi: ubesedovanja vrednega predmeta, samega sebe ter zaradi socialnih skupin katerim pripadamo,
• etično sprejemljivo pisanje je samo tisto, ki izvira iz zanimanja za temo samo.

Izbira jezika

• odvisna sta namen in publika,
• pogosto je, da za domače bralce pišemo v lastnem jeziku (slovenščina) za tuje pa v angleščini.

Izbira teme

• v akademskem okolju izbiro teme študentom narekujejo profesorji, asistenti, mentorji itd.,
• ni dobrih in slabih tem

Vaje v pisanju

• pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.

Usoda avtorstva

• včasih je biti avtor/avtorica nekaj pomenilo (pisatelji so spadali med elito imeli so družbeni ugled),
• visok ugled avtorskih besedil se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje oz. to počnejo skrajno občutljivo.

Soavtorstvo

• posegov v drugo besedilo ne smemo vzeti kot kritiko temveč kot sodelovanje,
• na Wikipediji so pravila za obnašanje soavtorjev utrjena. Drugače je na Wikiknjigah, ki odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu,
• pravila za sodelovanje:

1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj,
2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov,
3. zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov,
4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi,
5. soavtorji imajo pravico veta,
6. ni važno kdo je prispeval spremembo, važno je ali koristi spisu.

Objavljanje

• včasih se je objavljajo preko tiskarn danes pa večinoma na spletu,
• splet je za nalaganje informacij v skupno dobro, ne da se vanj skrijemo.

Množični um ali pametna množica

• v socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množice in pameti: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest, angl. collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, social mind, collective intelligence, group intelligence ...
• vsem gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in Wikipediji.

Avtorske licence

• rezultat pisanja je besedilo, ki ga stroke različno definirajo ali opisujejo,
• za jezikoslovje je oblika jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala zakonodaja imenovana copyright oz. avtorske pravice

Creative commons

• je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, na kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture,
• ta ni toliko na preži proti morebitnim zlorabam, kot je namenjeno lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov,
• copyright bralcu dovoljuje določeno rabo v nasprotnem primeru sledijo sankcije,
• vrste licenc cc:

1. priznanje avtorstva (attribution- BY)
2. deljenje pod istimi pogoji (share-alike- SA)
3. nekomercialno (non-commercial-NC)
4. brez predelav (no derivative works- ND)

Copyright

• pri nas je imenovan zakon o avtorskih in sorodnih pravicah,
• copyright ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v kateremkoli mediju, ščiti pred zlorabo, nepooblaščeno razmnoževanje, posredovanje, predelavo ...

Bralec

Prosti dostop

• Spremenjeni koncept pismenosti je problemom in diskusijam, ki so se pletle okoli pojma bralca, dodl novo poglavje,
• doslej so bila pomembna teoretična vprašanja ustreznosti bralskega dojemanja, dekodiranja sporočila in bralske kompetence, zdaj je v ospredju njegovo praktično pričakovanje,
• sem gre prepričanje da mora biti osnovno šolsko znanje prosto dostopno,
• k prosti dostopnosti šolskega znanja spadajo zastonj učbeniki,
• zunaj šole je prosta dostopnost manj samoumevna (npr. za vstop v muzej je potrebno plačati vstopnino za knjižnico članarino ...),
• internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in krepi pričakovanje lahke dostopnosti in neplačljivosti,
• najbolj informacijska zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so: vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija,
• kadar so avtorji že 70 let v grobu ali svoje tekste opremijo z ustrezno cc-licenco je bralcem omogočeno prosto razpolaganje z njihovim delom,
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena. Za promocijo proste dostopnosti umetnosti pa se EU ni odločila,
• prosta ali odprta dostopnost (OA-open access) je geslo današnjega časa. Zadeva vse oblike informacije: revijalno, knjižno, zborniško, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno gradivo,
• prosti dostop in prosto vsebino je treba razlikovati. Vsebino, ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo, prosti dostop pa ne dovoljuje in ne predvideva poseganja v vsebino,
• prosti dostop v praksi pomeni časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost. Do informacije lahko pristopi kdorkoli, kjerkoli in kadarkoli.

Založbe

• Založbe in knjigarne knjige ne znajo in ne morejo obravnavati drugače kot tržnega blaga,
• so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti,
• založbe agresivno nastopajo proti knjižnicam kamor se množica zateka po cenejše knjige.

Repozitorji

• Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti,
• repozitorji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno. Meriti se da obisk vsake spletne strani. V ta namen vgradimo vanjo katerega od zastonjskih števcev dostopa ali pa uporabimo skript za Googlovo analizo obiska,
• prosta dostopnost prispeva k večji branosti, vplivu objav,
• slovenski akademski repozitorji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti,
• pri besedilih, ki jih je avtor dal v tisk, mora prej v avtorsko pogodbo z založnikom vpisati člen, ki mu vzporedno spletno objavo dovoljuje,
• individualne spletne objave avtorji opremljajo z licenco creative commons.

Varovanje zasebnosti

• Na dveh pravnih področij je sabotaža sodobne informacijske družbe še posebej boleča: slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov,
• razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja so raznovrstni.

Kredibilnost

• Za objavljanje je danes manj ovir kot v preteklosti. Objave na spletu so brezplačne,
• razen nekaterih izjem lahko vsakdo objavi vse,
• avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev,
• avtorjevo mesto v znanstveni skupnosti preverimo na spletišču Sicris,
• do starejših avtorjev smo bolj zaupljivi zaradi njihove modrosti.

Aktivizem

• V 70. letih so slovenski humaniste vzgajali v humboldtovski veri, da je izvir akademskega dela gola znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter,
• aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist. Ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji.

Avtorstvo

• Inštitucionalna vezanost avtorja je podatek z dvojno valenco. Po eni strani podeljuje legitimiteto po drugi pa radi zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet.
• Starost dokumenta ima dobre in slabe strani. Za stare predvidevamo da so bolj zanesljivi.

Strokovno recenziranje

• (Ang. peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih,
• recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled. Uredniki časopisov, zbornikov in knjig.
• Delo, ki je predmet strokovne presoje, recenzenti sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, če avtor popravi problematična mesta v skladu s pripombami.
• Preprečevalo naj bi objavljanje nepreverjenih in nepremišljenih razprav.

Pravopis

• Če pisec ne pozna pravopisa oz. se ne zna dobro izraziti se pojavi dvom kredibilnosti informacije.

Ločila

• Indikator piščeve pravopisne kompetence je ali pozna razliko med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem in če ve kdaj so stični in nestični,
• drugi tak indikator so narekovaji. Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih in več oblik enojnih narekovajev. Wikipedija priporoča uporabo srednjih.

Velike začetnice

• Naslove kolon ali vrstic v tabelah je priporočljivo pisati z veliko začetnico. Celice znotraj tabele pa praviloma z malo razen če gre za cele stavke ali imena,
• v alinejah velika začetnica nastopi takrat kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo.

Digitalna pismenost

• Avtor mora znati do konca pripraviti besedilo, kar brez računalnika ni mogoče.

Formati besedil

• Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah na koncu dokumentov:
• txt- golo besedilo
• doc, docx, rtf, odt- obogateno besedilo
• htm, html- spletno besedilo
• pdf- natisljivo besedilo
• wikiji nimajo končnic.

Besedilo v wikijih

• Pišemo neposredno v okno, ki se odpre z zavihkom uredi. V wikijih lahko delamo tabele, uporabljamo matematične formule, rišemo grafe, vstavljamo slike.
• za odstavek pustimo eno prazno vrstico,
• ٭ je enota v seznamu na začetku vrstice,
• naslovi =xxxx= (podnaslovi z večimi enačaji),
• ležeči tisk z dvema apostrofoma, krepkega s tremi,
• povezava z oglatimi oklepaji,
• sliko vstavimo preko menija.

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Uredniki, mentorji, recenzenti in drugi bralci avtorjem sporočijo svoje pripombe ustno, v samostojnem besedilu ...
• Z menijsko izbiro "sledi spremembam" urejevalnikom naročimo, da beleži naše posege v besedilo,
• naloga lektorja, urednika ali mentorja je, da svoje posege v besedilo jasno označijo, pisec pa se je dolžan nanje odzvati tako, da je vidno katere popravke je upošteval in katere ne.

Navajanje

• Srce humanistične znanosti je citat,
• citat nam prihrani trud, da bi reproducirali več teksta, kot ga potrebujemo.

Čemu sploh citiramo

• Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge ne more,
• najbolj zaleže navajanje izjav splošno poznanih in cenjenih avtorjev,
• pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti.

Prepisovanje

• Plagiat je takrat ko se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave,
• kadar je plonkanje načrtna strategija govorimo o intelektualni kleptomaniji, parazitiranju na temah kolegov.

Citatni indeksi

• Citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki,
• citation index je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave.

Faktor vpliva

• To je številka, ki kaže stopnjo uglednosti,
• indeksirane hiše dobijo številko tako, da številko citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugim pomembni h revijah, delijo s številom člankov v nekem času in pomeni povprečje citiranosti na članek,
• Višji kot je faktor vpliva, več je vredna objava in višji je znanstveni ugled nekega avtorja,
• slabost meritev je da so kulturno pristranske.

Slovenske znanstvene revije

• Najkvalitetnejše revije v katerih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji so:
• Primerjalna književnost,
• Slavistična revija,
• Dve domovini,
• Jezik in slovstvo,
• Razprave SAZU,
• Studia mythologica Slavica,
• Knjižnica,
• Phainomena,
• Actu Neophilologica,
• Traditiones,
• Slavia Centralis,
• Verba Hispanica.

===== Citatni slogi ===== 

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede),
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika),
• AMA (medicina, biologija),
• čikaški (naravoslovje, splošno),
• wikipedijski.

Tehnika citiranja

• Citat ali navedek je iz dveh delov: iz navednega besedila in navedbe vira citata.

Opombe

• Včasih so služile v glavnem navajanju literature, na katero se je pisec skliceval,
• danes je standardno mesto na wikijih čisto na koncu.

Kratki sklici

• Kratki sklici se besedilu prilegajo takole: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984:15).
• Avtorji pred oddajo uredništvu poenotijo sklicevanje v skladu z navodili.

Označevanje navedkov

• Narekovaji,
• odstavek in drugačen črkovni rez,
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje.

Od kod vse citiramo

• Iz vseh mogočih virov: knjige, poglavij iz knjig, razprave v zborniku, člankov, spletne strani ...

Viri in literatura

• Ločeno navajanje virov je nesmiselno,
• delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih.

Zaslon in papir

• Trenutno slovenski literarni zgodovinar piše večinoma na zaslon,
• predvidevamo da bo kmalu zelo drugače,
• strokovni časopisi se selijo na splet,
• naročniki zaradi spletne dostopnosti odpovedujejo naročnino na strokovne časopise.

Zgledi

• Podatke o publikacijah, ki smo jih navajali smo nekoč prepisovali z naslovnic in z kolofona,
• manj napak zgrešimo če vzamemo podatke iz Cobissa in na naslovnici oziroma kolofona samo preverimo če so podatki v redu,
• Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD, COMARC,
• za naše potrebe so preobširni in prenatančni.

Knjiga

• Na zaslonu- Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. (COBISS)
• Wikikoda- Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS

Knjiga na bralniku

• izdaja iz katerih je bil vzet tekst za bralnik največkrat ni zapisana,
• zato raje citirajmo z dLiba ali Wikivira,
• celotna bibliografska navedba: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.

Članek v zborniku

• v Cobissu je treba odpreti dva zapisa, zapis o članku in zapis o zborniku, kamor nas prinese klik na povezavo Glej publikacijo na dnu zapisa o članku.

Poglavje

• Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

                                     ali

• Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda

• Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. (COBISS)
• Podobno navedemo nenaslovljeno urednikovo spremno besedilo na zavihku romana: Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. (COBISS)

Razprava v reviji

• Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–382. (COBISS)
• Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. COBISS,

Članek v časniku

• Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (COBISS),
• pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo, pomembna sta datum in stran.

Članek na dLibu

• dve vrsti zapisa: posamična avtorska objava in cela številka v časopisu. Prvi imajo urejene metapodatke, drugi jih nimajo zato je treba posamezna avtorska besedila v številki šele najti.
• Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. (COBISS) dLib

Enciklopedijsko geslo

• Gre za vire brez urejenih metapodatkov,
• planinsko povest,
• navajanje URL-jev je grdo in nesmiselno tako na zaslonu kot na papirju,
• Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012.
• Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012.
• Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
• Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). Slovenska biografija, ali, kadar želimo izrecno pokazati na relevantni vir podatkov znotraj SB: Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). PSBL. Slovenska biografija.

Forum

• Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.
• Pomemben vir slovenističnih informacij je forum SlovLit,
• Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj

• J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.
• Courseri podobno spletišče je edX.

Blog

• Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.
• Blog je zahtevnejši za citiranje.

Članek na spletišču

• Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. (COBISS) .

Zapis v podatkovni zbirki

• Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Diplomska naloga

• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992,
• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

Prosojnice, video predavanja, animacija

• povezavo na prosojnice opremimo z oznako ppt, pptx, prosojnice ipd.
• Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
• András Kornai. Language Death in the Digital Age. META-FORUM 2012 – A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj jun. 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. Prosojnice.
• Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.

Zemljevid

• zemljevidi so podobno kot slike opremljeni s podatki o viru neposredno pod zemljevidom,
• v seznamu literature:
• Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
• Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.

Fotografija

• V seznamu literature vire fotografij navajamo neposredno pod fotografijami,
• wikiji slik ne številčijo samodejno, tako kot znajo številčiti naslove ali alineje,
• podoben status kot fotografija imajo grafikoni ali tabele. Tudi tu se navaja vire neposredno pod njimi,
• fotografija mora biti opremljena z licenco cc in avtorja je potrebno navesti,
• navajamo v Foto taintu, ime fotografa izpustimo, kadar se podpiše z vzdevkom,
• fotografije v javni lasti se nahajajo na spletiščih: Flick, Instagram, Panoramio, Wikipedijina zbirka (Wikipedia Commons),
• Slika 2: Naslovnica Albuma slovenskih književnikov, 1928. dLib

Risba

• Opis slike je predolg da bi ga v celoti navajali,
• Slika 14: Note with pin 3 clip art. Clker.com: Free clipart.

Glasbeno delo

• Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.
• Naslove glasbene klasike torej slovenimo, tako kot slovenimo naslove del klasičnega slikarstva.
• Kaj ne naredit: Frédérik Chopin. Nocturne no.2 in E flat, Op. 9. Musopen.

Radijska, televizijska oddaja in film

• Znajti se moramo s podatki, ki se pojavijo v napovedih programa ali v spletnem arhivu medijskih hiš.
• Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
• Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.

Napake pri citiranju

• Nepoznavanje temeljnih referenc,
• poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«,
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni,
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo,
• samocitiranje,
• citiranje zaradi citiranja samega,
• navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij,
• še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu,
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji,
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča.

Navajanje na Wikipediji

• zahteve spletišča:
• da se med viri ne navajajo drugi članki z Wikipedije (nanje se lahko sklicujemo v obliki linkov),
• poudarjena je prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj,
• Wikipedija nima svojega »hišnega stila« citiranja, sprejema vse obstoječe standarde, vendar si prizadeva, da je citiranje znotraj posameznega članka kolikor mogoče poenoteno.

Žanri

• Status strokovnega pisanja imajo naslednji žanri:
• podatkovna zbirka,
• poročilo o dogodku,
• povzetek,
• članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog),
• kritika (polemika, strokovna ocena),
• enciklopedijsko geslo,
• esej,
• predavanje (prosojnice),
• kritična izdaja (uredništvo, redakcija),
• učbenik,
• priročnik,
• navodila,
• razprava,
• pregledna znanstvena razprava,
• izvirna znanstvena razprava,
• strokovna recenzija.

Šolsko pisanje

• Treba je razlikovati žanre šolskega strokovnega pisanja, kamor spadajo:
• referat,
• esej,
• diplomska naloga (magisterij,doktorat),
• prvi namen je izpolniti študijske obveznosti.

Popravljanje

• Popravljanje je zbirni izraz za dve strokovni dejavnosti, za lektoriranje in kogiranje,
• lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno,
• lektor mora odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomankljivosti,
• najbližji prevod v angleščino je copy editing,
• korektura ali korigiranje (proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilih povzročil kdo drug,
• uredništvo ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi. Urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči ali ga bo sprejel v objavo ali ne.

SLOVARČEK NOVIH BESED

A

• Analfabet = kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

B

C

Č

D

E

F

G

H

I

J

K

L

M

N

O

P

R

S

Š

T

U

• Uzurpacija = nezakonita, nasilna prilastitev

V

• Vademekum = knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič

Z

Ž